To je vprašanje, ki zanima prav vsakega učenca novih jezikov. Čeprav nima enostavnega in direktnega odgovora, pa lahko zastavimo približno oceno za trajanje učenja; hitrost pri učenju jezikov je namreč odvisna od več faktorjev.
Med glavnimi so:
1. Stopnja težavnosti za izbrani jezik, oz. koliko se razlikuje od vašega maternega jezika
Za materne govorce slovenščine je tako učenje slovanskih jezikov (kot je recimo ruščina) hitrejše kot učenje germanskih jezikov, kot sta angleščina in nemščina; vendar pa učenje traja še dlje, če se lotimo jezikov iz popolnoma drugih jezikovnih družin, denimo japonščine ali kitajščine.
2. Predznanje v danem jeziku in dolžina ter pogostost vaših učnih ur
Predznanje, tudi izpred 10-ih let, vam lahko močno olajša in pospeši učenje novih jezikov; ravno tako kot dolžina in pogostost ur, ki jih posvetite učenju – tu seveda obvelja pravilo “več je boljše”. Če je le mogoče, se z jezikom popolnoma obdajte – lahko celo poizkusite umetno poustvariti naravno okolje jezika. Če je vaš izbrani tuji jezik angleščina, v obdobju učenja glejte angleške filme, z angleškimi podnapisi, poslušajte angleško glasbo, berite besedila (recimo internetne novice) v angleškem jeziku, ter – če je le da – v angleščini tudi komunicirajte. Priporočljivo je, da se vsaj trikrat na teden po dve uri tudi organizirano učite – slovnici se žal pri učenju novih jezikov ni mogoče izogniti. Več o pravilih, ki vam lahko pomagajo pri učenju tujih jezikov v rekordnem času, si lahko preberete tule.
3. Vaša predispozicija za učenje jezikov
Bilo bi resnično pravično, če bi se vsi ljudje jezikov učili z enako hitrostjo, vendar je žal tako, da imajo tisti s ‘posluhom za jezike’, oz. dokazano tudi tisti, ki so se učili igranja na glasbeni inštrument, prednost pri učenju. Vendar pa sta zagon in vztrajnost tista, ki resnično in odločno pospešita učenje jezikov, pa naj bo predispozicija slaba ali dobra.
4. Kvaliteta vašega gradiva/tečaja/učitelja
Seveda je ključnega pomena pri učenju tudi izbira primernega gradiva, ter seveda pomoč, ki jo dobite na organiziranih tečajih tujih jezikov. Marsičesa se lahko naučimo sami, vendar nam tečaji tujih jezikov nudijo tako solidno ogrodje kot oporo, ki močno pospešita učenje. Kakšne so lastnosti dobrega jezikovnega tečaja? Preberite si na tej povezavi.
Poleg teh faktorjev bo pri oceni časa, ki bo potreben za učenje tujega jezika, pomembno vlogo odigral tudi nivo jezika, ki bi ga radi dosegli. Več o nivojih znanja si lahko preberete tule.
Če vztrajate in sledite pravilom za učenje tujih jezikov, velja splošno pravilo, da lahko z intenzivnim učenjem v samo 3 mesecih dosežete naslednji nivo – že v dveh mesecih za sorodne jezike, oz. v največ šestih mesecih za jezike, ki se popolnoma razlikujejo od vaše materinščine. Da to prevedemo v ure: raziskava za to, da se zadostnega sporazumevanja naučimo v jeziku, ki je soroden naši materinščini, je potrebnih 8 tednov (240 ur) učenja; za jezike, ki spadajo v druge jezikovne družine, pa nekje 24 tednov, oz. 720 ur. Se pravi, če ste čisti začetnik/-ca, lahko s trdim delom (več kot 4 ure/dan) v največ 6 mesecih (za najtežje jezike) zaključite nivo A1, ki zadostuje za osnovno sporazumevanje, ter se podate na osvajanje nivoja A2. Če nimate časa, da bi se jeziku intenzivno posvečali, pa to pomeni, da lahko ob učenju ca. dve uri na dan osvojite en nivo letno. Seveda v teh urah ni vključeno samo učenje slovnice, temveč tudi aktivno poslušanje (recimo s poslušanjem glasbe in gledanjem filmov v izbranem jeziku) in govorjenje (če se le da, z materinimi govorci) – 4 ure na dan ni veliko, če kombinirate različne aktivnosti. Edino vprašanje, ki si ga morate sedaj zastaviti, je: kaj bom počel/-a v treh mesecih letošnjega poletja?
– prispevek je za vas pripravila Sanja Struna, prevajalka in učiteljica angleščine.