Pet razlogov za učenje tujih jezikov

Znanje več jezikov nam lahko pomaga na potovanju po tujih državah, pri komunikaciji s tujejezičnimi govorci in pri iskanju ter opravljanju (katerega koli) dela, kjer je znanje vsaj dveh tujih jezikov že skorajda pogoj.

Kateri pa so še razlogi za učenje tujega jezika?

 

  1. Z učenjem tujega jezika lahko izboljšamo svoj spomin in ostala znanja.

Osebe, ki se učijo tujega jezika, dokazano izboljšajo svoj spomin in znanja z drugih področij – možgani namreč funkcionirajo tako kot mišice, z redno vadbo pa vzdržujemo njihovo »formo«.

 

  1. Osebe, ki se učijo več jezikov, imajo manjšo možnost za pojav demence in Alzheimerjeve bolezni v kasnejšem obdobju.

Po raziskavah sodeč ljudje, ki obvladajo le en jezik, prve znake demence izkazujejo v povprečju pri 71 letih, prvi znaki pri večjezičnih ljudeh pa se pojavijo šele pri 75 letih in pol. Seveda na bolezen vplivajo tudi številni dejavniki, na katere znanje jezikov nima posebnega vpliva, jih pa zato lahko zakasni oz. nekoliko omili.

 

  1. Če razmišljamo v tujem jeziku, se lahko bolje odločamo.

Ko razmišljamo v tujem jeziku, tako pravijo različne psihološke študije, običajno sprejmemo pametnejše rešitve. Po besedah raziskovalke Sayuri Hayakawa namreč tuji jezik v nas sproži manjši čustven odziv. Odločitve, ki jih premlevamo v tujem jeziku, so tako manj odvisne od naših čustev – slednja sicer pogosto prej sprožijo strah kot upanje, torej negativna močna čustva. Primer je denimo jeza. Ko smo jezni, poznamo v domačem jeziku nešteto besed, s katerimi bi lahko okrcali našega sogovornika, nekoliko manj ekspresivnih besed pa poznamo v tujem jeziku. Tako lahko glede na kontekst lažje izberemo ustrezno in morebiti nekoliko bolj nevtralno besedo v maternem jeziku.

 

  1. Z učenjem tujega jezika postanemo bolj odprti za drugačnost.

Učenje tujega jezika pripomore k boljšemu razumevanju različnih kultur. Ste denimo vedeli, da Eskimi poznajo nešteto izrazov za različne vrste snega? Da imajo npr. Srbi številne izraze za sorodstvene vezi, ki jih v našem jeziku ni? Bogastvo besed predstavlja njihovo pomembnost oz. vrednoto v družbi – ob učenju teh tako lahko lažje razumemo tudi njihovo kulturo in običaje.

 

  1. Ob učenju tujega jezika bolje razumemo (in razvijamo) tudi materni jezik – in obratno.

Ste morda kdaj spoznali osebo, ki se je navduševala nad slovenskim jezikom in vas je prosila, da ji pojasnite določene besede oz. stavčne strukture? Maternega jezika se seveda ne učimo tako sistematično kot tujega, zato je včasih tujcu težko razložiti, zakaj se npr. nedoločniški glagol iti v sedanjiku spremeni v grem (v 1. os. edn.). Ob učenju tujega jezika postanemo bolj pozorni tudi na materni jezik in pravila, ki so nam morda nekoč v šoli predstavljala pravi »trn v peti«, ki pa nam sedaj lahko pomagajo tudi pri učenju tujega jezika.

Prispevek je pripravila Vesna Nagode, učiteljica slovenščine in francoščine

 

Vesna Nagode
Prispevek je pripravil: