[et_pb_section admin_label=”section”][et_pb_row admin_label=”row”][et_pb_column type=”4_4″][et_pb_text admin_label=”Text”]
Indonezija – tropski raj z čudovitimi terasami riževih polj, sanjske plaže z nepozabnimi sončnimi zahodi, odlična hrana in še boljši mango smoothiji – meni osebno najljubša država. O Indoneziji bi lahko pisala še in še, tokrat pa sem se odločila z vami deliti mojo najbolj bizarno izkušnjo s tujim jezikom.
Če potujete v tako oddaljene kraje, ne pričakujte, da bodo domačini znali govoriti angleško. Seveda, v kolikor greste v večja mesta ali pa boste obiskali bolj priljubljene turistične kraje, bodo z vami z veseljem spregovorili par besed. A morate vedeti, da je njihov besednjak večinoma omejen le na najbolj tipične turistične fraze, ki jim pomagajo pri prodaji raznovrstnih suvenirjev, oblek, izletov ter aktivnosti. Sama sem bila zelo vesela, ko sem naletela na kakšnega domačina, ki je znal po angleško povedati še kaj več, kajti na ta način sem izvedela marsikatero zanimivo in poučno stvar o Baliju, indonezijski kulturi in zgodovini. Prav očarljivo je bilo klepetati z starejšim gospodom Made-jem, ki mi je ob pripravi odličnega tropskega zajtrka zaupal svojo zgodbo o delu na riževih poljih.
A ta čudovit pogovor z gospodom je bil bolj izjema kot pa pravilo. Čim sem zapustila Bali, sem lahko ugotovila, kaj pomeni prava Indonezija.
Že pred odhodom na to potovanje sem si izredno želela obiskati Krater Ijen, ki se dviga nad mestom Banjuwangi na skrajnem vzhodu glavnega otoka indonezijskega Java. Nahaja se le 150 kilometrov stran od Balija, a pot do tja mi je vseeno vzela cel dan, zahvaljujoč indonezijskim katastrofalnim cestam.
V mesto smo prispeli pozno zvečer, kar pa je bil seveda najbolj neprimeren čas za iskanje prenočišča. Na našo srečo smo na avtobusu spoznali eno in edino žensko, ki je znala angleško, ki nas je povprašala kam smo namenjeni in nam nato predstavila 18-letnega fanta, ki je živel pod samim kraterjem. Bili smo res veseli, saj nam je deček z veseljem ponudil prenočišče ter spremstvo na krater. Ženska se je rade volje postavila v vlogo jezikovne posrednice, zato smo se kaj hitro vse zmenili…
…NOT! Po prihodu v mesto in po malo nevarnejši poti z motorjem smo prispeli v dečkovo vas. Zelo revno vas. Takrat smo ugotovili, da sedaj zares doživljamo tisto pravo, avtentično Indonezijo – prišli smo v siromašno muslimansko vas, v kateri si je cela skupščina delila eno javno kopalnico.
Ker je Krater Ijen znan po svojih modrih žveplovih plamenih, ki so vidni le ponoči, smo se kaj hitro začeli pripravljati za dvourni vzpon na krater. Preoblekli smo se v pohodniška oblačila, pripravili vso potrebno opremo in varno obutev. Vendar deček nas je samo gledal s prestrašenim pogledom in miroval. Vprašali smo ga »When are we going up?«, on pa je še vedno samo molčal in nas začudeno gledal. Nobenega odgovora, nobene kretnje, nič. Takrat nam je postalo jasno, da se v resnici nismo nič dogovorili in da bo trajalo, preden se zares zmenimo glede poti.
Modri žveplovi plameni na vulkanu Ijen.
Poskušali smo na več načinov in priznati moram, da je bilo zelo naporno in utrujajoče. Tisti, ki ste že potovali v tako oddaljene kraje in spoznavali tuje kulture, me najbrž razumete. Tisti, ki pa te izkušnje še niste doživeli, pa morate razumeti, da tovrstno sporazumevanje z neizobraženim človekom, ki po vsej verjetnosti ni obiskoval šole in ne pozna nič drugega, kot le lastne vasi, vere in običajev, ne deluje niti z uporabo rok in simbolov. Taka komunikacija je povsem drugačna od tiste, ki jo poskušate vzpostaviti z na primer Italijanom, ki ne pozna skupnega jezika. On bo vsaj razumel vaše kretnje. Naš deček jih žal ni. A vseeno se nam je uspelo dogovoriti. Potekalo je približno takole…
PANTOMIMA ?
Sprva smo mu poskušali s pomočjo mimike pokazati, kaj želimo. Zaigrali smo oziroma vsaj poskušali smo zaigrati hojo v hrib, noč, uro, krater, vulkan, modre plamene, a žal nismo dobili odziva. Fant ni razumel, kaj želimo povedati in nas še vedno le gledal z izbuljenimi očmi ter kadil cigareto.
Ne mislim nič slabega, a predvidevam, da res ni bil nadarjen za pantomimo ter da to tehniko lahko uporabite v podobni situaciji in boste za razliko od mene uspešni.
RISANJE ?
Ko smo obupali nad našim gledališkim nastopom, smo se prijeti druge tehnike Activity-ja – risanje. Na srečo vedno potujem z blokom in pisalom, v kolikor bi ga kdaj za kaj potrebovala. To je bila definitvno ena izmed teh situacij. Poskušala sem narisati goro, pohodnika, vulkan ki bruha ogenj ter noč, nakar je deček že začel kimati! Začelo se mu je svitati, kam ciljamo. Predlagam, da tudi vi spakirate tovrstne pripomočke ?
MOBILNI PREVAJALNIK ?
Spomnili smo se, da smo si na telefon naložili aplikacijo, ku nudi prevajanje iz angleškega v indonezijski jezik ter obratno. Mislili smo, da to predstavlja našo rešitev, a smo se močno zmotili, saj deček ni znal brati, nas pa tudi ni razumel, ko smo poskušali tvoriti polomljene indonezijske stavke in govoriti v njegovem maternem jeziku. V nestrpnosti smo se začeli spraševati, če fant sploh govori indonezijsko, saj je to »dogovarjanje« trajalo že preveč časa, ura pa je bila že ena zjutraj in naš čas za ogled modrih plamen se je iztekal. Vseeno pa je bila naša želja močnejša od nestrpnosti in končno nam je uspelo dopovedati dečku, kam želimo iti. ?
Dobro je, da si v primeru potovanja v tuje kulture zagotovite nekakšni slovar ali prevajalnik.
ZNAJDI SE!?
Potrebno se je bilo samo še dogovoriti, ob kateri uri gremo. Kazanje na ročno uro žal ni zaleglo. ? Porodila se mi je ideja, da bi mu morda dejanska predstavitev bolj pomagala in res je bilo tako. Na telefonu sem čas nastavila na 3:00 zjutraj in mu pokazala. POKIMAL JE! Kočno je razumel kaj želimo, mi pa smo bili presrečni. Odpravili smo se spat za tisto uro in pol, nato pa se odpravili na krater.
Žal modrih plamenov nismo nikoli videli, saj bi morali na pot že okoli polnoči, vendar nič zato. Razgled na vulkansko jezero, nošenje mask zaradi toksičnega žveplovega ozračja in opazovanje delavcev, ki se ukvarjajo s pobiranjem žvepla, je bila nepozabna izkušnja. Počasi se daleč pride in s potrpežljivostjo se da zmeniti ogromno. Ne mislite, da je vaše znanje angleščine zaman, ker temu še zdaleč ni tako, saj vam bo ta jezik koristil v marsikaterem oddaljenem kraju. Vsekakor pa se vam lahko kdaj zgodi, da vas nihče ne bo razumel. Takrat uporabite telesno mimiko, izkoristite svoje risalne sposobnosti, poskrbite da imate pri sebi slovar vsaj osnovnih besed jezika tiste dežele in seveda, bodite iznajdljivi. SREČNO ✌?