»J’habite en Allemagne.« Kdor se je kdaj koli učil francosko, ve, da se stavek ne prebere po sistemu »izgovori, kot je zapisano«. Običajno začetniki naredijo dve napaki že na začetku; besedo j(e) ločijo od besede habite ter slednjo preberejo vključno s črko h. Mimogrede, pravilno bi se slišalo nekako tako: žabitãnalmanjƏ. Nato se osramočeni ne želijo izpostavljati še nadaljnjih nekaj mesecev. Ob tem le redko zaležejo misli, da se je motiti človeško ter da je važno sodelovati in ne zmagati, pa tudi tista o tem, da se na napakah učimo, gre iz enega ušesa v drugo uho. Pa vendarle – na napakah se res učimo, sploh, ko govorimo o jeziku!
-
Napake razkrivajo jezikovne pomanjkljivosti in pomagajo učiteljem pri usmerjanju pouka.
Se morda spomnite situacije, denimo pouka matematike , kjer ste povsem zdolgočaseni odštevali še zadnje minute do odmora in ste ob retoričnem vprašanju »Vse jasno?« le modro prikimali, nato pa do konca šolskega leta ob slabih ocenah trepetali pred popravnim izpitom (ali pa sem morda edina)?
Napake pomagajo pri reševanju težav in neizgovorjenih dvomov – le tako lahko učitelj ve, na kaj mora biti pozoren oz. kaj mora spremeniti pri svojem načinu dela, da bi vam kar se da najbolje pomagal doseči želeno stopnjo znanja tujega jezika. V kolikor vas moti njegov način popravljanja napak, denimo, da vas ob izražanju mnenja popravlja besedo za besedo, ga prosite, da si zabeleži opazke in da se z vami o napakah pogovori ob koncu.
-
»Tatkor.« »Ne, Luka, reci traktor!«
In tako mu je po približno mesecu dni uspelo – mojemu bratu namreč, ki je že zelo zgodaj obvladal pravilno izgovarjavo črke r, omenjena beseda pa mu nikakor ni šla z jezika.
Se še spomnite svojega otroštva? Tudi maternega jezika ali pa morda prvega tujega jezika se niste naučili z danes na jutri. Izumljali ste nove besede in stavke ter brez dvoma delali napake. Pri učenju jezika so vam pomagali starši, stari starši idr., ki vaših napak niso popravljali zato, da bi vas izpostavili, vam dokazovali, kako neumni ste, temveč so vam želeli pomagati. So vas pohvalili, ko ste besedo končno izgovorili pravilno? In kako ste se ob tem počutili vi? Rekla bi, da odlično! Poskusite svojo izkušnjo ali izkušnjo z vašimi otroki prenesti še na učenje tujega jezika v odraslem obdobju!
-
»Je mange du poison et du desert.«
Upam, da ne, saj strup res ni primeren za uživanje, prav tako ne
puščava, sta pa zato riba in sladica: poisson in dessert. Napake, kot je ta, ali pa denimo uporaba napačnih besed, ki jih prenesemo z ostalih tujih jezikov (italijanski maček in francoska torta me še vedno zabavata), običajno ne sramotijo, temveč nasmejijo tako učitelja kot tudi ostale tečajnike, vključno tistega, ki naredi napako. Tovrstne napake si običajno zapomnimo prav zaradi zabavnih komentarjev in jih le redko ponovimo.
-
Zapišite si napake, ki jih naredite.
Ko učitelj popravi vaše napake, si te zapišite skupaj s popravki in z opombami – tako boste lahko vedno znova preverili pravilne rešitve, ko se boste ponovno znašli v zagati.
-
Postavite se v vlogo ocenjevalca!
Učitelji imajo običajno radi dinamičen pouk, v katerega vključujejo različne vrste aktivnosti, med drugim medsebojno popravljanje napak. V kolikor se vaš učitelj tega načina dela ne poslužuje, ga predlagajte vi, seveda ob dogovoru z ostalimi tečajniki – izmenjajte vaše naloge oz. tekste s sosedom in se postavite v vlogo ocenjevalca.
Prispevek je pripravila učiteljica slovenščine in francoščine Vesna Nagode.