»Break a leg!« Ste omenjeno željo dojeli kot slabonamerno? Nikar! Nekdo vam namreč želi veliko sreče. Razmišljate, od kod ideja z nogo? Ste kdaj pomislili na to, da tudi naša (dobronamerna) misel »držim pesti« lahko pri tujcu sproži povsem napačne asociacije – stisnjene pesti namreč lahko pomenijo tudi morebitno grožnjo, mar ne? Da bi bili kompetentni v znanju tujega jezika, moramo poznati tudi tovrstne besedne zveze oz. stavčne zveze, kot je zgoraj omenjena želja.
Ekspresivne (večbesedne) izraze, katerih značilnosti sta tudi stalnost in idiomatičnost, imenujemo frazemi ali idiomi. Preprosteje povedano – frazemi so stalne besedne zveze, ki imajo nek ustaljen pomen. Slednjega se moramo naučiti, saj je pogosto pogojen s kulturo določenega jezika, vsekakor pa frazemov ne smemo dobesedno prevajati v naš materni jezik. Prav tako jih ne moremo vedno prevajati z enakimi besedami v drug tuji jezik – če bi denimo želeli zgoraj omenjeni angleški izraz prevesti v francoščino, ta seveda ne bi imel smisla, bi pa bil podoben izrazu casse-pieds (v dobesednem prevodu: zlomi nogo), ki zaznamuje (najpogosteje) nadležno osebo ali neprijetno stvar.
Frazemov se ne naučimo na vrat na nos!
In če jih ne razumemo, lahko odidemo z dolgim nosom ali pa nas lahko nekdo vodi za nos.
– Besedo nos denimo vsebuje kar nekaj slovenskih frazemov, pa tudi tujih, vendar ne z enakim pomenom. Medtem ko mi denimo uporabljamo frazem »na vrat na nos«, se v angleščini uporablja izraz »over head and heels, hand over fist« (»čez glavo in pete, roka čez pest«), v nemščini »Hals über Kopf« (»vrat čez glavo«), v francoščini pa za ta frazem ne uporabljajo delov telesa, temveč uporabljajo izraz »trousse-baggage« (»peresnica-prtljaga«).
– Podobno je s frazemom »vedeti na pamet« – v angleščini in francoščini pamet nadomeščamo z besedo srce – »to know something by heart« oz. »savoir par coeur«.
Z deli telesa je sicer povezanih veliko frazemov, ki se lahko pomensko popolnoma prekrivajo z našim maternim jezikom, včasih pa le delno ali sploh ne.
– Poznate angleški izraz »eye for an eye, tooth for a tooth« oz. nemško različico »Auge um Auge, Zahn um Zahn«? V slovenščino omenjeni izraz, ki izhaja iz talionskega prava, prevajamo z enakimi besedami: »zob za zob, oko za oko«.
– Frazem »biti desna roka« se v angleščino, nemščino in francoščino prevaja z dobesednim prevodom iz slovenščine – »to be someone’s right hand«,»die rechte Hand sein« in »être le bras droit«.
– Z ušesi je denimo povezan frazem »stene imajo ušesa«, ki ga z enakimi besedami prevajajo v francoščino in angleščino, in sicer kot »les murs ont des oreilles« in »walls have ears«.
– Zanimivi so frazemi, katerih ustreznic v slovenščini ne poznamo, kot so francoski »avoir le coeur gros« (»imeti okroglo srce«: biti žalosten), »avoir le bras long« (»imeti dolgo roko«: biti vpliven), angleški »get one’s feet wet« (»zmočiti si noge«: komaj poskusiti, okusiti neko stvar), »get up a full head of steam« (»dvigniti glavo iz pare«: končno začeti dojemati stvari) in številni drugi.
Kako se naučimo frazemov v tujem jeziku?
Tujih frazemov, ki seveda niso povezani le z deli telesa, ki smo jih omenjali, se tako kot v maternem jeziku najlažje naučimo preko gledanja filmov, poslušanja radia, predvsem pa preko komunikacije s tujejezičnim govorcem. Ne vrzite puške v koruzo, če jih ne boste razumeli takoj – razumevanje frazemov in sama uporaba sta namreč zahtevna ter zahtevata čas in trud. Saj veste – brez muje se še čevelj ne obuje!
Prispevek je pripravila Vesna Nagode, učiteljica francoščine in slovenščine.