Zakaj je dandanes angleščina globalni jezik?

Ste se kdaj vprašali, zakaj so nekateri jeziki globalno gledano pomembnejši od drugih? Zakaj je denimo dandanes globalni jezik angleščina, čeprav ta nima največ maternih govorcev? Gre morda za globalno razsežnost zaradi zgodovinskega pomena? Odgovor je za nekatere morda presenetljiv, za druge ne: za to, kako razširjen in pomemben bo jezik, so dandanes odločilni mediji oz. sam splet.

Odgovor na to je podal César Hidalgo, profesor na Inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu (MIT), ki je pod drobnogled vzel številne jezike in jih kategoriziral glede na to, do kolikšne mere se pojavljajo v različnih medijih, kot so knjige, Wikipedija, Twitter idr.

V raziskavo je vključil 2, 2 milijona dokumentov v 1000 jezikih: knjige, avtorske članke na Wikipediji ter tvite s Twitterja. Pri tem je bil pozoren na to, v katerih jezikih je bila vsebina objavljena – le v maternem jeziku posameznikov ali tudi v drugih jezikih. Na podlagi tega je izdelal podatkovni zemljevid.

Kateri so globalni jeziki in zakaj je angleščina danes svetovni jezik

Zemljevid prikazuje, kako so jeziki povezani med sabo, najgostejše črte pa prikazujejo najmočnejše povezave med njimi. (interaktivna verzija zemljevida je na voljo na spletni strani MIT: https://language.media.mit.edu/visualizations/books)

Samo 5 do 10 jezikov predstavlja središče komunikacije na globalnem nivoju, zato si ti zaslužijo naziv svetovni jezik.

Ob tem je ugotovil, da je bilo le nekaj jezikov, ki predstavljajo središče (5-10), pomembnih tudi z globalnega vidika in dobilo nadimek »svetovni jezik«. Po raziskavah sodeč največje središče informacij ponuja angleščina, ki služi kot baza za prevajanje v ostale jezike. Kot izhodišče po raziskavah dobro služijo še nemški, španski jezik in ruski jezik, slednji predvsem zaradi svoje bogate literature.

Kljub temu, da na svetu največ ljudi govori kitajsko, ki sicer postaja vedno bolj popularen jezik, število torej ne predstavlja ključnega pomena – najpomembnejša je zmožnost jezika, da poveže govorce ostalih jezikov. Če še vedno dvomite v raziskavo, se pri tem vprašajte, v katerih jezikih prebirate novice vi in v katerih jezikih objavljate svoje tvite, objave na Facebooku, LinkedInu ipd. Prav gotovo imate med prijatelji na Facebooku tudi vi nekaj takih, ki vse objavljajo v angleškem jeziku, kajne? Prav tako pomislite na novice. Ste o nesreči indonezijskega letala AirAsia brali v indonezijskem jeziku? Skoraj prepričani smo, da ne. Ste morda primerjali novico v angleškem in slovenskem jeziku? Ste opazili kakšne razlike?

Hidalgo ob tem poudarja možnost popačenja informacij, ki nastane zaradi prenosa informacij preko več jezikov. Pri tem pomislite na igro »telefončki« – marsikatera informacija se lahko spremeni ali izgubi – namerno ali nenamerno.

Ste razmišljali, kateri jezik bi se bilo smiselno naučiti? Potem vam lahko morda pri tej odločitvi pomaga ta članek . Ne pozabite – jezik združuje!
Pri odločitvi vam lahko pomagamo tudi pri Jezikovni Akademiji – vse od glavnih svetovnih jezikov se lahko učite tudi pri nas.

Prispevek je pripravila Vesna Nagode, učiteljica francoščine in slovenščine

Prispevek je pripravil: