V današnjem svetu je vse več otrok, ki odraščajo v dvo- ali večjezičnem okolju. Starši se ob tem seveda sprašujejo, kako bo to vplivalo na njihovega otroka in njegov razvoj. Skupaj bomo raziskali, kakšni so vplivi dvo- ali večjezičnega okolja.
Učinek na kognicijo
Strokovnjaki ugotavljajo, da dvo- ali večjezičnost pozitivno vpliva na sposobnost reševanja težav, usmerjanje pozornosti, nadzor vedenja in kognitivno fleksibilnost. V primerjavi z enojezičnimi vrstniki imajo dvo- ali večjezični otroci tudi nekoliko boljšo sposobnost pomnjenja.
Razvoj jezikovnih zmožnosti
Otroci, vzgojeni v dvo- ali večjezičnem okolju, so prej kot enojezični otroci sposobni razlikovati med različnimi jeziki. Ta veščina jim skupaj z nekoliko boljšo zmožnostjo pomnjenja pozneje v življenju pomaga pri učenju jezikov. Dvojezične osebe se torej lažje in hitreje naučijo novega jezika kot enojezične. To dokazuje tudi spoznanje, da pri dvojezičnih ljudeh možganski procesi, ki jih ljudje naravno uporabljajo v svojem maternem jeziku, potekajo bolj spontano.
Dvojezični otrok se že od zgodnjega otroštva uči uporabljati dve različni slovnični in skladenjski strukturi. To izboljša metajezikovno zavedanje, zavestno razmišljanje o strukturi jezika in njeni rabi. Metajezikovno zavedanje vključuje tudi poznavanje in zavestno rabo fonemov, zlogov, rime in oblikoslovnih prvin.
Vpliv na otrokove socialne veščine
Očitna prednost je tudi, da so otroci že od zgodnjega otroštva v stiku z običaji in navadami dveh ali več kultur. To omogoča več priložnosti za navezovanje stikov in sklepanje prijateljstev z bolj raznolikim krogom ljudi. Če usvojijo materni jezik matere ali očeta, lažje komunicirajo s širšo družino in gojijo odnose. Poleg tega imajo večjezični otroci možnost spoznati in razumeti večji nabor risank, filmov, glasbe in literature. Vse našteto pripomore, da ima otrok širši pogled na svet, razvija socialne veščine, empatijo in strpnost.
Izzivi
Pričakovano je, da bodo starši razvoj svojega otroka primerjali z razvojem vrstnikov. Pri dvo- ali večjezičnosti je treba upoštevati, da so otroci izpostavljeni vsaj dvakrat večji količini besedišča. Posledično včasih traja malo dlje, da začnejo govoriti. Skrb številnih staršev, da delajo nekaj narobe, je zato pogosto odveč. Strokovnjaki trdijo, da večina dvo- ali večjezičnih otrok z blažjimi govornimi zaostanki dohiti svoje vrstnike še pred začetkom šolanja.
Raziskave kažejo, da pri otroku zaradi dvo- ali večjezičnosti tu in tam v govoru lahko prihaja do mešanja besed različnih jezikov. Eden od razlogov za to je, da otroci posnemajo jezikovno skupnost okoli sebe. Predpostavlja se tudi, da so otroci zaradi omejenosti v jeziku iznajdljivi v uporabi besedišča. Če dvojezični otrok ustrezne besede ne prikliče pravočasno ali je v enem jeziku ne pozna, si jo sposodi iz drugega. Kombiniranje besed iz različnih jezikov v povedih je torej prehoden in pričakovan pojav.
Poseben izziv predstavljata branje in pisanje. Možno je, da bo imel otrok, čeprav bo govoril v dveh jezikih, v obeh težave s pisanjem in branjem. Otrok se bo verjetno šolal le v enem jeziku, seveda bo znanje tega jezika napredovalo hitreje. Branje in pisanje v drugem jeziku bo v tem primeru postavljeno na stranski tir.
Kaj lahko storijo starši
Starši za uspešen jezikovni razvoj otroka v dvo- ali večjezičnem okolju storijo ogromno, če otroka že od samega začetka redno izpostavljajo vsem jezikom. Pomembno je, da se otroka redno spodbuja h govoru v vsakodnevnih dejavnostih, kot so hranjenje, nega in igra. Če starš jezika okolja ne obvlada, lahko spodbudi otroka, da govori z drugimi odraslimi v svoji okolici. Seveda naj bo proces spontan, naraven in zabaven.
Otrokova prihodnost
Čeprav smo raziskovali vplive dvo- ali večjezičnosti na otroka, velja zaključiti z mislijo na otrokovo prihodnost. Znanje več jezikov in zmožnost dvo- ali večjezičnega otroka, da se hitreje uči novega tujega jezika, mu v odrasli dobi lahko odpreta vrata v svet. Človek lažje potuje, spoznava tuje kulture in različnim ljudem na svoji življenjski poti predstavi edinstveno izkušnjo dvo- ali večjezičnosti. Znanje več jezikov je tudi prednost na trgu dela in vodi v boljše zaposlitvene možnosti. Vse več je tudi dokazov, da dvojezičnost upočasnjuje upad kognicije v starosti.