»Naš december je vse prej kot tradicionalen,« na naše vprašanje, kako praznujejo, odgovori Katarina M. Pliego. To je Slovenka, ki jo je študij ponesel v svet, ljubezen pa je poskrbela, da si je v tujini ustvarila dom. Po srednji šoli se je najprej podala na Otok, kjer je na Univerzi Cambridge študirala violončelo, nato pa nadaljevala na škotski Royal Academy. Med poučevanjem instrumenta v Londonu je začutila, da si želi več, a ker doktorskega programa te smeri v Evropi ni mogla nadaljevati, se je odpravila čez lužo in tam tudi ostala.
»Leta 2014 sem dobila priložnost za mesto asistentke pri Galu Faganelu, ki zdaj uči na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Istega leta sem spoznala moža Juana. Njegovi starši so se v Ameriko preselili iz Mehike, on pa je bil rojen v Denverju,« pove in doda, da je Juan po narodnosti tudi Indijanec, kar pomeni, da sta njuni hčerki Emilia in Daniela, stari pet in tri leta, azteške krvi.
Ustvarjanje novih tradicij
Pri Pliegovih v Coloradu se mešajo različne kulture in tradicije. »Praznujemo Zahvalni dan, Miklavža, božič, a vse na malo drugačen način. Praznujemo precej netradicionalno, ker najinih družin ni tu. To pomeni, da sva si poiskala prijatelje, ki so v podobni situaciji kot midva, in praznujemo skupaj. Letos smo se za božič družili s tistimi, ki imajo enako stare otroke. Otroci so ob tej priložnosti izdelovali medene hišice, tako kot lani.«
Kako praznujejo, je odvisno tudi od tega, kako dela Juan. Lansko leto je delal na urgenci, zato so praznovali dva dni prej, letos pa dela na gasilski postaji, kar spet pomeni, da bo nekoliko drugače. »Vsako leto se zelo veselimo parade luči, ki je še posebej zanimiva za otroke, ker tam vidijo Božička. Letos je bila še zlasti posebna, saj smo bili del parade in smo se z gasilskim vozilom peljali po promenadi.«
Katarino še vprašamo, kaj se običajno znajde na njihovi praznični mizi. Pove, da je to odvisno od razpoloženja, a več pozornosti kot sami pojedini namenjajo temu, da čim bolj kvalitetno skupaj preživijo čas in uživajo v udobju doma.
»Če sem iskrena, prazniki pri nas niso posebej zanimivi,« v smehu pove in doda, da pa vsako leto vseeno pripravijo presenečenje za prijatelje in sorodnike. »Skupaj posnamemo pesem Feliz Navidad. Všeč nam je, ker lahko pri prepevanju uporabimo vse tri jezike – angleščino, slovenščino in španščino. Vsako leto je malce drugačna in dekleti uživata v tem. Smrečica pa je majhna. Gre za smrečico, ki sva jo z Juanom kupila, ko sva se leta 2015 preselila skupaj. Običajno je v modro-srebrnih odtenkih, a vsako leto dodamo kakšne posebne okraske.«
Se je pa Katarinina družina privadila na ameriško tradicijo in se kot družina vsako leto fotografirajo, fotografijo pa v obliki voščilnice pošljejo vsem slovenskim in ameriškim prijateljem.
Preberite tudi: Tuji jeziki, ki bodo v letu 2025 najbolj priljubljeni