Zavzeto tipkam na računalnik. Od ekrana se ne ločim niti toliko, da bi pogledala, ali bom lonček za kavo dobro zagrabila – ali ga ponesreči prevrnila. K mizi s šestimi stoli, ki je bila edina še prosta, ko sem prišla, pristopi skupina treh čednih študentov. “Excuse me… Can we sit here?” Vse to s težkim korejskim naglasom, ki angleščino preoblikuje v tako imenovani “Konglish”, “Korean English”. Nad uporabo angleščine nisem presenečena; tudi tu, dobesedno na drugi strani planeta, je to vseobsežno uporaben jezik, s katerim prebivalci Južne Koreje previdno pristopajo k tujcem.
“Of course. 앉으세요.” (izg. “an-džu-se-jo” – “Vsedite se.”) Nobene potrebe ni po skrajno vljudno-uradnem 앉으십쇼 (izg. an-džu-šip-ši-jo), saj takoj opazim, da so mlajši od mene. Večstopenjske vljudne in formalne oblike jezika je tu v Južni Koreji vedno potrebno upoštevati, saj lahko v nasprotnem primeru koga hitro užalimo – čeprav je do tujcev velika večina domačinov precej popustljiva, če jim ne glede na izrečene napake s svojim odnosom izkažemo spoštovanje.
Skupinica – dva fanta in eno dekle – se takoj zadovoljno prisede. Ker sem jim odgovorila tudi v njihovem jeziku, začetna zadržanost hitro izgine. Takoj, ko prvič spet pogledam stran od zaslona in ujamem oko enega od fantov, to izkoristi za vprašanje, od kje sem. “Slovenia”, odgovorim, pri čemer “v” v skladu z njihovo izgovorjavo spremenim v “b”. “Aaaaaa, Slobenia?” Mladenič kar zažari. Lani je potoval po Franciji in Nemčiji, izvem. Naslednje leto ponovno načrtuje potovanje v Evropo, in na seznamu sta tudi sosednji Hrvaška in Madžarska. 
Hitro ga prepričam, da je ogleda več kot vredna tudi vmesna Slovenija. Ves ta čas komunikacija poteka delno v angleščini, delno v korejščini – sama poizkušam čimveč odgovarjati v korejščini, le sem in tja kakšno jezikovno luknjo zakrpam z angleščino, medtem ko se moji sogovorniki (sedaj pri pogovoru sodelujeta tudi malce bolj sramežljiva prijatelja) trudijo z angleščino, ki jo sem in tja prekine hitra razlaga v korejščini.
Ta trenutek. Točno to je razlog, zaradi katerega sem se danes odločila za delo v kavarni – namesto da bi delala v tišini hotelske sobe. Kot učiteljica angleščine in učenka korejščine želim med svojim potovanjem izkoristiti vsak trenutek za spoznavanje naravnih govorcev mojega ciljnega tujega jezika in izpopolnjevanje lastnega znanja. Seveda k temu spada tudi poglobljeno učenje o kulturi, h kateri izbrani jezik spada – z vsako informacijo, ki mi jo novi znanci podajo, poleg mojega besedišča raste tudi razumevanje celotne kulturno-jezikovne slike. Potovanja so resnično popolna za učenje tujih jezikov, sploh če se odpravimo v državo, katere uradni jezik JE naš izbrani jezik.
Čeprav je najboljše, da k učenju v naravnem okolju pristopimo karseda sproščeno, pa je učenje jezika tudi med potovanjem še toliko bolj učinkovito, če se ga lotimo na organiziran način. Poglejmo si pet najboljših pristopov k učenju tujega jezika med potovanjem:
- Predpriprava.
Težko je, če je začetni nivo znanja popolnoma ničen – če si resnično želite, da bi se med potovanjem sporazumevali v izbranem jeziku, je za to potrebna solidna osnova. Pa naj bo to opravljen začetni tečaj tujega jezika v jezikovni šoli, še bolj uporaben zaključen tečaj konverzacije v izbranem jeziku, ali pa učenje jezika na lastno pest s slovarčkom uporabnih izrazov – vsako vnaprej pridobljeno znanje bo predstavljalo podlago, na katero boste v jezikovno bogatem naravnem okolju z neverjetno pospešeno hitrostjo gradili svojo jezikovno trdnjavo. - Srečevanje z domačini. Ni dovolj, da jezik samo poslušate med sprehodom po ulicah ali pa med nakupovanjem v trgovini – pomembno je, da izkoristite vsako priložnost za spoznavanje domačinov in komunikacijo v izbranem jeziku. Pri tem ne boste pridobili samo znanja, ampak verjetno tudi nove prijatelje.
- Vztrajajte pri uporabi ciljnega jezika. Tudi če nekdo z vami spregovori v kakšnem drugem uporabnem jeziku, ga poizkusite uporabljati čim manj. Če vas torej tako kot mene zanima korejščina, naslovijo pa vas v angleščini, se še naprej vztrajno poizkusite pogovarjati v korejščini. Isto velja za nemščino v Nemčiji, švedščino na Švedskem itd. Seveda pa se pogumno držite komunikacije v angleščini, če je le-ta vaš ciljni jezik, vi pa potujete po kateri koli od držav sveta.
- Kadar ne govorite, poslušajte.
Poslušajte pogovorom na ulici, pesmim na radiu, domačinom, ki naročajo kavo za sosednjo mizo. Poslušajte in v glavi ponavljajte za njimi – uporabne izraze si zabeležite in jih poskušajte čimprej aktivno uporabiti. - Sprostite se – in ne bojte se napak. Vsaka izgovorjena beseda v izbranem jeziku šteje. Poleg samozavesti, ki jo boste pridobili samo s kilometrino uporabe, se lahko ves čas zavedate, da domačini vsepovsod po svetu cenijo trud, ki ga nekdo vloži v to, da se z njimi sporazumeva v njihovem jeziku. Kako se počutite vi, kadar vas nekdo s tuje države naslovi v slovenščini – pa naj bo še tako polomljena? Točno tako.
Po pogovoru, ki je za slabo uro zmotil pisanje tega članka (in istočasno močno prispeval k navdihu za pisanje), se skupinica z obžalovanjem poslovi, saj se jim mudi na naslednje predavanje. “It was nice to meet you, 만나서 반가워요!” ( izg. man-na-so ban-ga-uo-jo). Da, tudi meni jih je bilo v užitek spoznati.
– prispevek je za vas na drugi strani sveta pripravila učiteljica angleščine in jezikovna gurmanka, Sanja Struna