Za uspešno sporazumevanje v tujem jeziku sta razumevanje in primerna raba glagolskih časov izjemnega pomena. Nemščina ima sicer glagolskih časov več kot slovenščina, vendar je to, kdaj katerega uporabiti, čisto logično. Ste vedeli, da lahko nemški prihodnjik uporabimo tudi za izražanje domnev? Ali pa, da ima nemščina dva preteklika – enega Nemci uporabljajo v vsakdanjih pogovorih, drugega pa v literaturi in novicah? Pred vami je enostavna razlaga nemških časov.
Poglejmo, katere čase pozna nemščina, kdaj jih uporabimo in kako. Los geht’s!
1. SEDANJIK (Das Präsens)
Sedanjik izraža trenutno dejanje ali neko splošno veljavno dejanje:
- Wir fliegen nach Wien. Letimo na Dunaj. (trenutno dejanje)
- Die Erde bewegt sich um die Sonne. Zemlja se vrti okoli sonca. (splošno veljavno dejanje)
Pogosto pa sedanjik skupaj s časovno navedbo uporabljamo namesto prihodnjika:
- Nächste Woche fahre ich nach Berlin. Naslednji teden grem v Berlin.
Tvorimo ga tako, da glagolski osnovi dodamo končnice:
- -e, -st, -t, -en, -t in -en
2. SESTAVLJENI PRETEKLIK (Das Perfekt)
Sestavljeni preteklik opisuje dejanje ali dogajanje v preteklosti:
- Gestern sind wir nach Wien gefahren. Včeraj smo se odpeljali na Dunaj.
Uporabljamo ga pri ustnem sporazumevanju, razen pri modalnih glagolih ter glagolih imeti in biti, pri katerih uporabimo enostavni preteklik, ki smo ga opisali pod naslednjo točko.
Tvorimo ga s pomočjo pomožnih glagolov haben in sein. Večina glagolov uporablja pomožni glagol haben, glagoli premikanja in spremembe stanja ter nekateri drugi pa zahtevajo sein:
- Er hat eine Blume gekauft. Kupil je rožo.
- Wir sind schnell gefahren. Hitro smo se peljali. (glagol premikanja)
Sam pomožni glagol ne zadostuje. V zgornjih povedih ste gotovo opazili besede, ki se začnejo na ge-. To je pretekli deležnik oz. das Partizip Perfekt.
Tvorimo ga tako, da pravilnim glagolom dodamo na začetku ge- in končnico -t:
- machen 🡪 gemacht
Pri nepravilnih glagolih prav tako dodamo najprej ge-, vendar pa pri večini pride še do spremembe v osnovi. Običajno se spremeni samoglasnik. Pri nepravilnih glagolih je na koncu končnica -en:
- fliegen 🡪 geflogen
3. ENOSTAVNI PRETEKLIK (Das Präteritum)
Enostavni preteklik je glagolski čas, ki se uporablja v literarnih tekstih in drugih zapisanih besedilih:
- Am Montag kam es zu einem Verkehrsunfall. V ponedeljek je prišlo do prometne nesreče.
- Es war einmal ein kleines süßes Mädchen. Nekoč je živela majhna ljubka deklica.
Vedno pa ga uporabljamo tudi pri modalnih glagolih ter glagolih haben in sein:
- Er konnte seinen Chef nicht erreichen. Ni mogel poklicati svojega šefa.
- Wir hatten viel Glück. Imeli smo veliko sreče.
Enostavni preteklik pri pravilnih glagolih tvorimo tako, da glagolski osnovi dodajamo končnice:
- -te, -test, -te, -ten, -tet in -ten
- ich machte, du machtest, er/sie/es machte, wir machten, ihr machtet, sie/Sie machten
Pri nepravilnih glagolih pa se moramo na pamet naučiti oblike, saj spreminjajo osnovo. Spremenjeni osnovi dodamo še končnice:
- kommen 🡪 kam
- ich kam, du kamst, er/sie/es kam, wir kamen, ihr kamt, sie/Sie kamen
4. PREDPRETEKLIK (Das Plusquamperfekt)
Predpreteklik opisuje dejanja v preteklosti, ki pa so se zgodila pred drugimi preteklimi dejanji:
- Als er anrief, waren wir schon weggefahren. Ko je poklical, smo se mi že odpeljali.
- Ich wollte den Film nicht sehen, ich hatte ihn letzte Woche gesehen. Nisem želel gledati tega filma, gledal sem ga že prejšnji teden.
Tvorimo ga s pomočjo pomožnega glagola haben ali sein v enostavnem pretekliku (hatte, hattest, hatte … ali war, warst, war …) in preteklega deležnika (gemacht, geflogen, gehabt …):
- Wir hatten gegessen. Smo že jedli.
- Du warst gekommen. Prišel si.
5. PRIHODNJIK (Das Futur I)
Prihodnjik opisuje dejanja, ki se bodo zgodila v prihodnosti:
- Er wird mit Luisa ins Kino gehen. Z Luiso bo šel v kino.
- Im Restaurant werde ich meine Freunde treffen. V restavraciji se bom dobila s prijatelji.
Če je iz povedi jasno, da govorimo o prihodnosti (z uporabo časovnih izrazov, kot so morgen, nächstes Jahr, im Jahr 2040), uporabimo raje sedanjik:
- Morgen machen wir einen Spaziergang. Jutri bomo šli na sprehod.
Prihodnjik pa lahko izraža tudi domneve ali predvidevanja:
- Sie werden wahrscheinlich zu Hause sein. Verjetno bodo doma.
Prihodnjik tvorimo s pomočjo pomožnega glagola werden in nedoločnika:
- Ich werde arbeiten. Delal bom.
6. DOVRŠNI PRIHODNJIK (Das Futur II)
Dovršni prihodnjik označuje dejanje v prihodnosti, ki bo zaključeno do določene časovne točke v prihodnosti.
- Bis 2026 werden wir umgezogen sein. Do leta 2026 se bomo že preselili.
- Nächste Woche wird er die Aufgabe gemacht haben. Naslednji teden bo nalogo že naredil.
Dovršni prihodnjik tvorimo s pomočjo glagola werden in s preteklim nedoločnikom, torej s preteklim deležnikom in pripadajočim pomožnim glagolom v nedoločniku:
- gemacht haben, gefahren sein, gehabt haben …