S prvim decembrom nas tudi uradno pozdravlja sezona obdarovanja, v kateri imamo v Sloveniji kar tri zimske može, ki prinašajo darila – svetega Miklavža, iz Amerike uvoženega Božička in Dedka Mraza, ki je pobegnil iz ruskih legend in se pri nas uveljavil še v času Jugoslavije. Kdo sploh so ti bradati strici? Oziroma – ali ste vedeli, da dva od njih pravzaprav temeljita na isti osebi?
Čeprav je tradicija obdarovanja ob koncu leta tako stara kot Rim, pa je Sv. Nikolaj iz Mire, krščanski škof in svetnik iz Turčije, tisti, ki je s svojo dobrodelnostjo navdahnil legendo o možu, ki prihaja z darili. Tako v današnjih časih na večer 5. decembra in v noči na 6. december v Nemčiji in Avstriji otroke obdaruje Sankt Nikolaus, na Madžarskem Mikulás, v Švici Samichlaus, v Italiji 
in mnogih drugih evropskih alpskih regijah San Nicola, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji Sveti Nikola, v Grčiji Hagios Nikolaos, Romuniji Moș Nicolae, v Albaniji “Shën Kolli” (Nikolli) – in še bi lahko naštevali.
Legenda sv. Nikolaja, ki ga pri nas večinoma imenujemo kar sveti Miklavž, pa je navdahnila tudi nizozemskega Sinterklaasa, ki se je datumsko združil z Christkindom – angelskim otrokom, ki ga je v svoji verski revoluciji vpeljal Martin Luther; v miks se je pridružil še Father Christmas, britansko poosebljenje
veseljaškega in radodarnega božičnega vzdušja – in nastal je ameriški Kris Kringle, Santa Claus – ali po domače, Božiček. V Sloveniji nas legenda Sv. Nikolaja tako obdaruje kar dvakrat v istem mesecu.
Tako – praznične lučke v Ljubljani so prižgane, po radiu se vrti vse več božičnih pesmi in sezona obdarovanja je tu. Kaj si pa vi želite od legende svetega Nikolaja?