Razmišljaš o učenju novega tujega jezika, a ne veš, katerega bi izbral? Potem si na pravem mestu! V tem prispevku ti bomo predstavili, katere kriterije je smiselno upoštevati pri izbiri in kateri tuji jeziki veljajo za najboljše za učenje.
Po podatkih Evropskega centra za moderne jezike na svetu obstaja med 6000 in 7000 različnih jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi, naseljenih v kar 189 samostojnih državah. Če se osredotočimo zgolj na Evropo, je naš izbor sicer nekoliko omejen, a še zdaleč ne majhen. V Evropi uporabljamo približno 3 % vseh svetovnih jezikov, kar pomeni 225 različnih jezikov. V vsej tej množici je izbira enega razumljivo lahko kar velik izziv. Predlagamo, da si pri izboru jezika pomagaš tako, da upoštevaš spodnje kriterije.
1. Razmisli, kateri jezik oziroma jezike že znaš.
Materni jezik in ostali jeziki, ki jih že znamo, so nam na začetku učenja novega tujega jezika lahko v veliko pomoč. Hote ali nehote se namreč pri usvajanju novih veščin opiramo na tisto, kar že obvladamo. Naši možgani namreč naravno povezujejo novo z že znanim. Zato nam bo v primeru, ko že vsaj malo znamo francosko ali italijansko, učenje španščine lažje, kot če te jezikovne podlage ne bi imeli. Ni pa dobro, da se poznanega preveč oprijemamo, saj ima vsak jezik svoj mehanizem. Na neki točki se mu moramo prepustiti, tako kot otrok, ki se v nekem trenutku umakne od opore in naredi prve samostojne korake.
2. Poišči podatke o tem, katere jezike govori največ ljudi.
Če te zanima več jezikov in ne veš, katerega izmed njih bi bilo najbolj praktično znati, ti je lahko v pomoč statistika. V svetovnem merilu največ ljudi govori kitajsko, sledita španščina in nato lingua franca modernega časa – angleščina. Med bolj razširjenimi jeziki so še francoščina, portugalščina, ruščina, japonščina in nemščina. Prav slednja je po raziskavi Evropskega parlamenta iz leta 2012 materni jezik največjega dela evropskega prebivalstva (16 %), kot tuji jezik pa jo govori dobra desetina (11 %) prebivalcev celotne EU. Bolj priljubljeni sta le angleščina (38 %) in francoščina (13 %). Na podlagi tega lahko zaključimo, da se v Evropi najbolj obrestuje znanje angleščine, nemščine in francoščine. Od evropskih jezikov pa ne smemo pozabiti še na španščino, ki ima v svetovnem merilu kar 330 milijonov govorcev, portugalščino in ruščino, ki imata vsaka po 170 milijonov govorcev, italijanščino, ki jo govori okrog 62 milijonov ljudi, in poljščino, ki ima 50 milijonov govorcev.
3. Pretehtaj razloge, zaradi katerih se želiš naučiti nov jezik.
Številni se za učenje določenega jezika odločijo iz preprostega razloga, ker jim je jezik všeč, jim lepo zveni ali pa so pred kratkim gledali film, serijo ali telenovelo v tem jeziku. S tem seveda ni nič narobe, vendar marsikdo že kmalu po začetku učenja nekoliko obupa, ko ugotovi, da samo navdušenost nad jezikom ne bo dovolj, da bi ga lahko začel tekoče uporabljati. Učenje jezika je sicer lahko zabavno in sproščeno, vendar od učenca vedno zahteva nekaj truda in časa. To te sicer od učenja jezika ne sme odvrniti, mogoče pa se ne zaženi prehitro in namesto intenzivnega 50-urnega tečaja raje izberi krajši tečaj, na katerem bo količina snovi bolj strnjena in osredotočena na osnove, da se lahko z jezikom najprej spoznaš.
4. Pozanimaj se, kateri jezik ti lahko pomaga napredovati na delovnem mestu.
Če pri izbiri tujega jezika nimaš osebnih preferenc in vzgibov, razmisli o tem, kateri jezik bi bilo še posebej uporabno znati, mogoče kot dolgoročno naložbo v smislu odpiranja novih službenih priložnosti. Pred izbiro tečaja se lahko pozanimaš o tem, kateri jeziki so še posebej uporabni v tvoji panogi in mogoče celo za delo, ki si ga želiš opravljati. Včasih je že začetni tečaj dovolj, da osvojiš osnove, s katerimi lahko na razgovoru navdušiš bodočega delodajalca ali na sestanku pritegneš morebitnega poslovnega partnerja iz tujine.
5. Upoštevaj svojo naslednjo popotniško destinacijo.
Če načrtuješ potovanje ali daljši obisk v neki državi, v kateri uporabljajo jezik, ki ga še ne poznaš ali ga ne znaš dovolj dobro, je vsekakor smotrno razmisliti o krajšem ali daljšem jezikovnem tečaju. Jezik je lahko namreč velika ovira pri komunikaciji že ko gre za preprosto dogovarjanje, kot pri naročilu hrane v restavraciji ali rezervaciji sobe v hotelu, sploh v državah, v katerih je znanje sicer vseprisotne angleščine bolj skromno. Poleg tega boš kot turist pustil/a dober vtis, če se boš lahko z natakarjem ali receptorjem dogovoril/a v njegovem jeziku. Zagotovo se tudi tebi zdi fino, ko te kak tujec pozdravi z »dober dan« ali se potrudi reči »hvala«.
6. Prednost daj jezikom sosednjih držav.
Slovenija je zelo majhna, vendar ima eno veliko prednost. Zaradi svoje lege predstavlja pomembno prometno križišče in stičišče v Evropi. Na tako majhnem območju se posledično stikajo zelo različne kulture, skozi naš prostor pa prehaja veliko ljudi različnih narodnosti. Ker malokdo govori slovensko, je znanje tujih jezikov velika prednost. Še posebej smiselno je zato znanje jezikov bližnjih držav, predvsem naših neposrednih sosed, ki jih tudi Slovenci, naseljeni ob meji, pa naj bo razlog služba, potovanja ali nakupi, zelo radi obiskujemo.
7. Preveri težavnost jezika, ki se ga želiš naučiti.
Čeprav drži, da ima vsak jezik svoje posebnosti in da je težko za kateregakoli v splošnem trditi, ali je lahek ali težek za učenje, pa nedvomno eni od nas zahtevajo več vloženega časa in truda kot drugi. Običajno so nam težji jeziki, ki pripadajo drugi jezikovni skupini kot jezik, ki ga že znamo, ali so povezani z drugačnimi kulturnimi vzorci in drugo vrsto pisave, kot je naša. Kot govorcem slovenščine nam bo zato zagotovo bližje učenje nekega slovanskega jezika kot na primer madžarščine, ki je ugrofinski jezik. Prav tako nam bo verjetno lažje začeti s hrvaščino kot pa z ruščino, ki poleg tega, da spada v drugo podskupino slovanskih jezikov, uporablja tudi drugačen črkopis, tj. cirilico. Večji izziv je tudi učenje jezikov, ki sploh ne uporabljajo črkopisa, temveč zlogovno ali slikovno pisavo, kot sta japonščina in kitajščina, ki sta povrh vsega povezani še z drugačno kulturo in navadami. Če torej razmišljaš o učenju katerega od teh jezikov, se vprašaj, koliko časa si mu dejansko pripravljen/a nameniti, in realno oceni, koliko truda bo treba vložiti. Rezultate boš začel/a opažati šele čez čas, zato je izrednega pomena, da si pri učenju teh tujih jezikov še posebej potrpežljiv/a.
Ne glede na to, za učenje katerega tujega jezika se boš odločil/a, pa ti bomo pri Jezikovni Akademiji z veseljem priskočili na pomoč.
VIRI IN LITERATURA: