Razlike med hrvaščino, srbščino in bosanščino

Problematika ločevanja in določanja jezikov na področju nekdanje skupne države je prisotna od 20. stoletja naprej in nemalokrat sproža konflikte med narodi. Zato bomo v tem prispevku skušali zgolj orisati določena mnenja jezikoslovcev in praktično predstaviti razlike med hrvaškim, srbskim in bosanskim jezikom. 

Hrvaški, srbski, bosanski, črnogorski in slovenski jezik spadajo v zahodno vejo južnoslovanskih jezikov. Pri vseh omenjenih jezikih, razen slovenščine, je z jezikoslovne plati znanstveno potrjeno, da gre za eno lingvistično osnovo, za en policentričen jezik, ki ima več različnih značilnosti. O policentričnem jeziku govorimo takrat, kadar je medsebojna razumljivost 75- ali več odstotna. Vsem naštetim jezikom je skupno to, da njihova standardizacija jezika sloni na t. i. novoštokavskem narečju.

Jezikoslovec Dalibor Brozović pravi, da jih poleg štokavskega narečja zgodovinsko povezuje tudi skupen tok standardizacije v določenem obdobju, zato nekateri menijo, da gre za en jezik. Vendar pa jezikoslovec Dževad Jahić opozarja, da so se od 16. stoletja naprej zaradi političnih, geografskih, zgodovinskih in verskih vplivov vse različice jezikov razvijale vsaka v svojo smer, zato lahko danes opazimo razlike na morfološki, leksični, sintaktični in pravopisni ravni.

BOSANSKI JEZIK V PRIMERJAVI S HRVAŠČINO IN SRBŠČINO

Standardizacija bosanskega jezika je prednost dala t. i. zahodni varianti srbohrvaškega jezika, ki so jo v praktični rabi govorili prebivalci Bosne in Hercegovine. Gre za izvorno govorce novoštokavskega ikavskega in šćakavsko ijekavskega narečja. 

Katere so značilnosti bosanskega jezika?

• latinična pisava tako kot v hrvaščini
• vsebuje več turških in drugih orientalskih vplivov kot hrvaščina in srbščina
• uporaba glasu h v besedah mehko, kahva, lahko, haos, hemija
• uporaba predpone prije- namesto pre- (prijevod), proti namesto protiv (protivotrov), su namesto sa (suborac)
• prednost priponi -ica namesto -ka (profesorica, doktorica)
• glagolska končnica -irati namesto -ovati, -isati (angažirati, orientirati)
• uporaba nedoločnika namesto konstrukcije da + prezent (želim slušati namesto želim da slušam)
• zapisovanje stavkov v prihodnjiku – pomožni glagol biti in glagol se pišeta narazen (pisat ću/ću pisati)
• mesto enklitike naslonke na drugem mestu v stavku, brez ločevanja imena in priimka (Abdulah Sidran je naš čuveni pjesnik)

Med naštetimi posebnostmi lahko opazimo, da ima bosanski jezik veliko enakih jezikovnih pravil kot hrvaščina, zato lahko rečemo, da sta si sintaktično in morfološko bližje kot s srbščino. Bosanski jezik najbolj izstopa zaradi svoje melodičnosti oziroma tonemskega naglaševanja s t .i. rastočo ali padajočo melodijo. 

RAZLIKE MED HRVAŠČINO IN SRBŠČINO

Katere so najbolj opazne razlike med hrvaščino in srbščino?

• končnica hrv. -irati : srb. -isati – informirati/informisati
  • hrv..: Služba za informiranje
    srb..: Služba za informisanje
• pripona hrv. -cija : srb. -tija – diplomacija/diplomatija
  • hrv.: ​Diplomacija Dubrovačke republika imala je veliki ugled.
    srb.: Diplomatija Dubrovačke republike imala je veliku reputaciju.
• glas hrv. -t-  srb. -ć-– sretan/srećan
• predpona hrv. su- : srb. sa- – suradnik/saradnik
• zapisovanje samoglasnika ě, ki mu v jezikoslovju rečemo jat. V srbščini je tako kot v slovenščini v uporabi ekavica, v hrvaščini pa (i)jekavica. Zato se v hrvaščini reče lijepo, v srbščini pa lepo, mlijeko oz. mleko, utijecaj oz. utecaj …
• hrvaščina uporablja nedoločnik, srbščina pa se poslužuje pravila da + glagol 

​hrv.: On želi raditi. / On ide raditi.
srb.: On želi da radi. / On ide da radi.

Zapisovanje stavkov v prihodnjiku; v srbščini se glagol in pomožni glagol pišeta skupaj, v hrvaščini narazen

hrv.: pisat ću / doći ću / radit ću 
srb.: pisaću / doćiću / radiću

• različna uporaba predlogov pri glagolih premikanja

hrv.: Ide k liječniku.
​srb.: Ide kod doktora.

• razlike so tudi na pravopisni ravni; prva opazna razlika je uporaba latinice v hrvaščini in cirilice v srbščini

hrv.: Gdje ćete provesti božićne blagdane?
srb.: Где ћете провести божићне празнике?

• zapisovanje tujih imen; srbski jezik se drži znanega stavka »Piši kao što govoriš« in vsa lastna tuja imena zapisuje glede na izgovor, hrvaški jezik pa tuja imena zapisuje izvorno

hrv.: U ovoj godini obilježavamo 400. godina rođenja Wiliama Shakespearea.
​srb.: U ovoj godini obeležujemo 400. godina rođenja Vilijema Šekspira.

BESEDIŠČE

Največ razlik znotraj vseh treh variant jezikov opažamo na besedni ravni. Bosanski jezik ima veliko besed orientalskega in turškega izvora, prav tako ima srbski jezik več besed turškega izvora, hrvaški jezik pa ima več besed podobnih slovenščini, v jezik pa so vstopale tudi besede nemškega in italijanskega izvora.

Oglejmo si nekaj besed, ki so različne v hrvaščini, srbščini in bosanščini:

bosansko	hrvaško	srbsko
pantalone	hlače	pantalone
mrkva	mrkva	šargarepa
obitelj	obitelj	porodica
riža/pirinač	riža	pririnač
stahor/štakor	štakor	pacor
voz	vlak	voz
odgoj	odgoj	vaspitanje

Opazimo lahko, da so določene besede enake v bosanščini in hrvaščini, spet druge pa so enake v srbščini in bosanščini. Na besedni ravni največ razlik najdemo med hrvaščino in srbščino. 

Čeprav med bosanščino, hrvaščino in srbščino obstajajo omenjene razlike, je prednost vseh treh jezikov to, da so si med seboj tako podobni, da se boste brez težav sporazumeli ne glede na to, kateri jezik govorite. Tečajnikom pogosto svetujem, da se dobro naučijo enega jezika in ga uporabljajo v vseh državah nekdanje države. Najslabše je namreč, ko vse tri jezike pomešamo med seboj in nastane neka ‘srbovenščina’ – zmes vseh jezikov nekdanje skupne države s primesmi slovenščine. Vsi tisti, ki niste prepričani ali dovolj obvladate hrvaški, srbski ali bosanski jezik, pa se za pomoč obrnite na naše jezikovne trenerje in z malo truda bo razlikovanje med jeziki postalo ‘simpl ko pasulj’.