Valentinovo, dan ljubezni, ni samo moderen in precej komercializiran praznik, ampak njegove korenine segajo vse v starorimske čase: takrat so 15. februarja slavili Lupercalio, dan volčjega rimskega boga Lupercusa, ustreznika grškega boga Pana. Vendar se je praznik od tistih časov temeljito spremenil: najprej je v 5. stoletju doživel katoliško predelavo in postal dan sv. Valentina, nato pa je zaradi trenda romantične ljubezni v 14. stoletju prvič zaslovel kot praznik zaljubljenih. Že v 18. stoletju so si zaljubljenci pošiljali rože, slaščice in voščilnice – romantično poimenovane ‘Valentinčki’. To tradicijo še danes vzdržujejo na številnih koncih sveta, vendar so posamezne države z leti razvile njim lastne Valentinove tradicije.
1. Vsak mesec si zasluži svoj dan za ljubezen (Južna Koreja)
V Južni Koreji je vsak 14. v mesecu dan za praznovanje ljubezni. Tako si v letu sledijo: Dan sveč (14, januar), Valentinovo (14. februar), Beli dan (14. marec), Črni dan (14. april), Dan vrtnic (14. maj), Dan poljubljanja (14. junij), Srebrni dan (14. julij), Zeleni dan (14. avgust), Dan glasbe (14. september), Dan vina (14. oktober), Dan filma (14. november) in Dan objemov (14. december).
2. Čokoladice iz ljubezni in iz obveznosti (Japonska)
Valentinovo je na Japonskem postalo priljubljeno šele v 1970-ih, vendar na malce drugačen način: 14. februarja ženske s čokoladicami obdarujejo moške v svojih življenjih – pa naj bodo to poceni čokoladice iz obveznosti za sošolce ali sodelavce, ki se imenujejo giri choko; ali pa čokoladice višje kvalitete (pogosto izdelane doma, da bi tako res posredovale iskrena čustva darovalk), ki jih Japonke podarijo svojim ljubljenim – honmei choko, ‘čokoladice resničnih čustev’. En mesec pozneje, 14. marca, na “Beli dan”, pa moški z belo čokolado obdarujejo ženske.
3. Knjige so ljubezen (Španija – Barcelona)
V Barceloni ljubezen praznujejo na praznik sv. Jordija, 23. aprila – na svetovni dan knjig. Ženske svoje ljubljene tako obdarujejo s knjigami, moški pa ženske z vrtnicami – na ta dan se ulice Barcelone spremenijo v ogromno tržnico, polno uličnih stojnic, ki se šibijo pod težo knjig ali pa dehtijo od obilnih šopkov rož.
4. Ženitno mešetarjenje in največji evropski dogodek za samske (Irska – Lisdoonvarna)
Malo irsko mestece Lisdoonvarna je že v 19. stoletju postalo slavno po svojih termah, med obiskom katerih so samski pogosto spoznali svoje bodoče partnerje in partnerke. Iz tega se je razvil največji evropski dogodek za samske, ki ga še vedno organizirajo vsako leto septembra in traja več tednov, z vsakodnevnimi plesnimi zabavami. Dogodek je v tem času postal tudi ogromna turistična atrakcija, zato ga spremlja tudi veliko razstav in dogodkov, ki so povezani z irsko kulturo. Dogodka se letno udeleži več kot 40.000 ljudi, od irskih kmetov pa do radovednežev in upajočih iz tujine; nekateri svojo ljubezensko usodo zaupajo poklicnim ženitnim mešetarjem, kot je Willie Day – gospod jih ima že več kot 70, pripada pa že 4. generaciji ženitnih mešetarjev v njegovi družini.
5. Ljubezen, šaljiva pisma in pirhi (Danska)
Na Danskem se za Valentinovo zaljubljenci obdarujejo z zvončki – in s šaljivimi pismi. Gaekkebrev, kot se ta pisma imenujejo, vsebujejo smešne pesmi ali ljubezenska sporočilca, ki so podpisana s pikicami – po eno za vsako črko pošiljateljevega imena. Če prejemnik ugane, kdo je pošiljatelj, mora pošiljatelj prejemniku za Veliko noč podariti velikonočni pirh – če pa v treh poskusih prejemniki ne uganejo, so oni tisti, ki so pošiljatelju dolžni podariti velikonočno jajce.
6. En dan ni dovolj (Argentina)
V Argentini je za ljubezen poleg Valentinovega rezerviran še dodaten teden v juliju, ki so ga poimenovali “teden sladkosti”. Med 13. in 20. julijem tako med ljubimci in prijatelji poteka izmenjava sladkorčkov in poljubčkov, teden pa se nato zaključi z Dnevom prijateljstva.
7. Nič ne izrazi ljubezni tako kot … pujsek (Nemčija)
Praznovanje Valentinovega v Nemčiji pomeni izmenjavo čokoladic, rož, darilc v obliki srca, ter – pujskov! Pujsi so v Nemčiji simbol sreče in poželenja, zato je postalo popularno, da si jih Nemci med sabo podarjajo tudi za Valentinovo – pa naj bodo to slike pujskov, mini kipci ali čokoladice v obliki pujskov. Seveda pa za Valentinovo ne smejo manjkati velika rdeča lectova srca z napisom
8. Ljubezen je … pomlad (Italija)
Seveda dežela romantikov, ki že stoletja zapeljuje s serenadami, ne sme zaostajati za ostalimi svetovnimi državami. Dan ljubezni v Italiji tako spremlja festival pomladi, pari pa na ta dan uživajo v raznoraznih kulturnih dogodkih, glasbenih koncertih, branjih poezije, ter si izmenjujejo sladke čokoladne poljubčke – slaščico, ki se imenuje
9. Ljubezen je … število vrtnic (Tajvan)
Tajvan, ki po celem svetu slovi kot zakladnica cvetja, ljubezen praznuje dvakrat letno; 14. februarja, pa tudi 7. julija. Tajvanska tradicija je, da moški ženske obdarujejo s šopki cvetja, ki pa nosi različne pomene. Rdeče vrtnice tako sporočajo tisto eno pravo ljubezen, 99 vrtnic pomeni večno ljubezen, 108 vrtnic pa pomeni … “Se boš poročila z mano?”
10. Valentinčki, loterija in Valentinova prepoved (Francija)
Čeprav Francija slovi kot svetovna destinacija za zaljubljene, in naj bi tradicija za Valentinove voščilnice izvirala prav iz Francije, pa obstaja francoska tradicija, ki ni bila tako zelo romantična. V starih časih so se samski zbirali v hišah, ki so bile čez cesto druga od druge. Moški so nato v “ljubezenski loteriji” iz hiše nasproti izbrali svojo srčno izbranko, vendar se zgodba ni preveč srečno končala. Če pri izbrankah niso imeli sreče, so jih kar zapustili in šli iskat naslednjo. To je razbesnelo ženske, ki so nato zakurile kresove in na njih zažigale slike moških, ki so jih razočarali, vse pa so pospremile s plazom kletvic – šlo je tako daleč, da je vlada ljubezensko loterijo uradno prepovedala!