Pred nekaj tedni sva se z ženo odločila, da se letos za prvi november ne bova tresla na vetru in mrazu. Kar hitro sva se odločila, da bo raziskovanje Andaluzije v južni Španiji gotovo dobra izbira, zato sva poskrbela za vse potrebno: letalske karte, nastanitve, zavarovanje, vse potrebno za najino malčico in podobno.
Kako pa se bova znašla v Španiji? Andaluzija je zelo turistična, gotovo vsi obvladajo angleško. Nekaj znancev in nekaj neznancev na spletu nama je potrdilo, da temu ni tako. Španci, sicer zelo prijazni in gostoljubni, imajo pogosto precej skromno znanje angleščine, še bolj pa jih je strah spregovoriti. Zato sem se nekaj tednov pred odhodom z našo učiteljico španščine Ano dogovoril za individualni tečaj.
Priznati moram, da kljub temu, da v našem podjetju vsak dan organiziramo jezikovna izobraževanja za več sto ljudi, nisem vedel kaj pričakovati. Ani sem pustil proste roke in od tečaja, oziroma bolje rečeno od pridobljenega znanja, nisem veliko pričakoval. »Potrebujem samo nekaj osnov, da se bom lažje znašel«.
Z Ano sva si v šestih tednih na dvournih srečanjih pogledala osnovne vljudnostne fraze, pa postavljanje vprašanj, naročanje hrane in nakupovanje, orientacijo po mestu in rezervacijo hotela. Tako, malo za pokušino, malo za preživetje.
Res je, da imam nekaj strateške prednosti, saj sem se pred leti učil italijansko, a je moje znanje tega jezika na osnovnem nivoju, gotovo ne višje od nivoja A2. Še zdaj se ne morem odločiti, ali mi italijanščina pri učenju kastilščine, kot se še reče sodobnemu španskemu jeziku, pomaga, ali me pri izgovorjavi, zaradi podobnosti med jezikoma ovira.
Vsekakor sem na enotedenski poti po andaluzijskem podeželju, gričevju, hribovju in občasnemu mestu, govoril več špansko kot angleško. Že prvo popoldne smo preživeli v Airbnb nastanitvi pri prijazni Francesci, ki ni znala skoraj nič angleško. Medtem, kot sta moja žena in hči počivali, sem cel večer preživel na kavču z gospo Francesco ob raziskovanju španske glasbe in kulture. Naša gostiteljica je jezikovno oviro brez težav in z veliko potrpljenja premostila in mi pri moji španščini pomagala, da sem nove besede vpijal kot goba. Kakšna neprecenljiva izkušnja za učenje jezika je, da enostavno zaplavaš! Ven iz varnega okolja učilnice, v divje vode sproščenega pogovora.
V naslednjih dneh sem z mojo španščino spravil v smeh ničkoliko natakarjev, prodajalcev, naključnih mimoidočih in samega sebe. Večkrat sem namesto »bi se dalo dobiti kaj za pojest« pred kosilom vprašal »bi se dalo dobiti koga za pojest«. Pa kaj. Učenje jezika je tudi to, da nas ni strah delati napake.
In če me bo še kdaj kdo vprašal, koliko ur je potrebnih, za znanje jezika? Rekel bom: če rabiš samo nekaj osnovnih fraz za golo preživetje na počitnicah, je hitro dovolj. Če pa je vaš cilj doktorski študij na tuji univerzi, pa bo treba investirati več časa in truda. Vedno pa velja enako: na suhem se ne moreš naučiti plavanja in ne boj se delati napak.
– Počitniško sem se razpisal Matija Kovač, direktor Jezikovne Akademije