Pri učenju sorodnih jezikov, kot sta slovenščina in hrvaščina, pogosto pride do prenašanja elementov iz maternega jezika v tuj jezik, posledica tega pa so tipične napake, ki se pojavljajo na oblikoslovni, besedni in fonetični ravni. V praksi to pomeni, da govorci mešajo besede, te napačno izgovarjajo ter uporabljajo napačne glagolske oblike in sklone. Katere so najpogostejše napake v hrvaščini?
Lotimo se jih kar praktično!
Kako vam zvenijo naslednji stavki, kje najdete napake?
Moji suradniki svaki dan radiju. Prvo morajo da pripremaju ponudo, onda ja i suradnica pošaljeva ponudo na mail i pričekava da nama šef javi ili da potpišemo pogodbu. Če je ugovor ugodan za nas mi ga prihvatimo.
V navedenem zapisu kar mrgoli pogostih napak, na katere naletimo ob učenju hrvaščine:
Moji suradniki svaki dan radiju. Prvo morajo da pripremaju ponudo, onda ja i suradnica pošaljeva ponudo na mail i pričekava da nama šef javi ili da potpišemo pogodbu o projektih. Če je ugovor ugodan za nas mi ga prihvatimo.
Glagolske oblike
Tretja oseba množine
V hrvaščini največ preglavic povzročajo glagoli v 3. osebi množine v sedanjiku, saj se ti razvrščajo glede na nedoločniško obliko:
- glagoli na -ati imajo v 3. osebi množine končnico -iju (gledati – oni gledaju)
- glagoli na -iti in -eti imajo v 3. osebi množine končnico -e (raditi – oni rade, pripremiti – oni pripreme)
Modalni glagoli in nedoločnik
Za razliko od srbščine je v hrvaščini pri modalnih glagolih in glagolih premikanja obvezna uporaba nedoločnika, zato ni pravilno ‘moraju da pripreme’, ampak ‘moraju pripremiti’. Prav tako ni pravilno reči ‘idem da radim’, ampak ‘idem raditi’.
Dvojina
Pri poučevanju vsakodnevno opozarjam, da v hrvaškem knjižnem jeziku ni dvojine, se je pa ohranila v določenih narečjih. V hrvaščini je zatorej za dve osebi pravilno pošaljemo ponudu i pričekamo.
- Razlike v sklonih
Nekaj najbolj zakoreninjenih napak najdemo pri uporabi napačne končnice v tožilniku ter orodniku pri samostalnikih ženskega spola in uporabi napačne končnice v mestniku množine:
- v tožilniku ednine je pri samostalnikih ženskega spola v hrvaščini vedno končnica -U: pošaljemo ponudu
- v orodniku ednine pri samostalnikih ženskega spola vedno uporabljamo končnico –OM: sa suradnicom
- v mestniku množine je končnica -ima (moški spol) oziroma -ama (ženski spol): o projektima, o suradnicama
- Glasovne spremembe
Trd oreh predstavljajo tudi glasovne spremembe, ki se pojavijo pred določenimi črkami, najpogostejša je t. i. palatalizacija – sprememba, kjer se črke K, G, H pred črko I vedno spremenijo v C, Z, S. Zato v zgornjem zapisu oblika moji suradniki ni pravilna, saj bi moralo pisati moji suradnici (suradniki-suradnici, glas K se spremeni v C, ker stoji ob črki I).
- Besedišče (lažni prijatelji, interference)
Pri sorodnih jezikih so interference oziroma mešanje besed ter prenašanje teh v drug jezik zelo pogoste. Prav tako je pogosta uporaba t. i. lažnih prijateljev, to je podobnih besed, ki pa imajo drugačen pomen. V zgornjem zapisu lahko najdemo primer interference – uporaba slovenske besede pogodba namesto hrvaške ugovor. Pojavi pa se tudi lažni prijatelj v besedi ugodna, kar v hrvaščini pomeni prijetna. Če želimo povedati, da je bila pogodba za nas ugodna, bomo rekli ugovor je povoljan.
Poglejmo si še nekaj primerov zabavnih lažnih prijateljev:
- sln. brati – hrv. brati (nabirati): Ujutro su brali jabuke.
- sln. truden, utrujen – hrv. trudna (noseča): Suradnica je trudna.
- sln. nadležen – hrv. nadležan (pristojen): Nadležno ministarstvo objavilo je natječaj.
- sln. pristojno – hrv. pristojan (vljuden): Pristojno se ponašaj.
- sln. stol – hrv. stol (miza): Izvolite, sjednite za stol.
- Drugo
V zgornjem zapisu najdemo še nekaj drugih kategorij napak, kot je na primer:
- uporaba veznika ČE namesto AKO (Če je ugovor – PRAVILNO: Ako je ugovor.)
- postavljanje vprašanj – v hrvaščini vprašanje vedno tvorimo s členom je li ali uporabimo glagol + li: je li potpišemo, potpišemo li, dali se uporablja v srbščini
Poglejmo zdaj, kako bi zapisano besedilo zvenelo brez napak:
Moji suradnici svaki dan rade. Prvo morajo pripremiti ponudu, zatim sa suradnicom pošaljemo ponudu na mail i pričekamo da nam šef javi hoćemo li potpisati ugovor. Ako je ugovor povoljan i prikladan za nas prihvatimo ga.
Navedene napake so le drobec teh, s katerimi se srečujemo pri poučevanju in učenju hrvaščine. V tem zapisu nismo omenili besednega reda, naglaševanja ipd., vendar se s temi napakami soočamo pri višji ravni jezika.
Iz napak se učimo, skušamo jih odpraviti in jih premagujemo predvsem takrat, ko nam povzročajo težave pri razumevanju. V vsakodnevni komunikaciji vam ne bo nihče zameril, če boste uporabili napačno sklonsko ali glagolsko končnico; pomembno je, da se v tujem jeziku sporazumete.