Zgodbe iz zakulisja: Veronika Zajc, vodja poslovnih programov

Veronika Zajc

Ko sem pred leti prvič prestopila prag Jezikovne Akademije, je bila Veronika prva oseba v podjetju, ki sem jo spoznala. Ker sem prišla prezgodaj in sem čakala na razgovor, sva ob kavi malo poklepetali in moja prva misel je bila, da je s sodelavci, kot je Veronika, gotovo užitek sodelovati. Kmalu sem ugotovila, da se za simpatičnim nasmehom skriva predvsem zelo natančen in zagnan človek, ki pri delu od sebe zahteva ogromno in enako pričakuje tudi od ostalih. Prvega vtisa o njej nisem nikoli spremenila in z gotovostjo lahko trdim, da je uspeh Jezikovne Akademije v veliki meri prav njena zasluga. Po dobrih dveh letih, odkar sva se ob kavi pogovarjali prvič, sva skupaj spili še eno in izmenjali nekaj vtisov o naših in njenih začetkih ter o izzivih, s katerimi se Veronika srečuje pri delu.

Tako kot pri ostalih članih ekipe Jezikovne Akademije se tudi tvoja zgodba že od nekdaj prepleta s tujimi jeziki. Kdaj in kako je zrasla tvoja ljubezen do italijanščine?

Italijanščina mi je bila od nekdaj blizu in prvič sem se z njo srečala že pri šestih letih, ko so me starši vpisali na jezikovni tečaj. Ves čas me je spremljala tudi v osnovni in srednji šoli in od tu je zrasla moja želja po selitvi v Italijo, zato se mi je zdelo nujno, da znanje jezika izpilim tudi na univerzitetnem nivoju.

Želja po življenju v Italiji se ti je v resnici izpolnila. Vendar ljubezen ni bila večna?

Drži. V času študija sem se s svojim takratnim partnerjem res preselila v Milano, kjer sem živela skoraj osem let. Ljubezen do Italije sicer še kar traja, tista druga, ki je bila razlog za selitev, pa je žal ugasnila. Takrat sem se nato vrnila v Slovenijo in si življenje ustvarila tukaj.

Italijanščina je bila torej vedno del tvojega življenja, pa tudi dela, kajne?

Tako je. Že pri petnajstih letih sem svoje znanje jezika začela predajati tudi drugim. Najprej v obliki inštrukcij, v času študija pa sem začela poučevati na različnih jezikovnih šolah. V vlogi učiteljice sem bila skoraj deset let, nato pa sem začutila, da bi se želela preizkusiti tudi na drugih področjih.

Veronika Zajc

Od učiteljice italijanščine se je tvoja pot usmerila k prodaji. Kako si se sploh znašla na tem področju?

Od nekdaj sem rada delala z ljudmi. Poleg tega sem se na različnih podjetjih srečala s prodajnimi nalogami in bila pri tem zelo uspešna. Ker me je delo tudi zelo veselilo, sem se odločila, da nadaljujem v tej smeri in svojo kariero v celoti posvetim temu.

Delo pri Jezikovni Akademiji, kjer si zaposlena kot vodja poslovnih programov, je zate torej prišlo kot nalašč.

Res je. Pri Jezikovni Akademiji so takrat ravno iskali osebo za vodenje prodaje, torej nekoga, ki bi bil zadolžen za prodajo jezikovnih tečajev podjetjem. Ker so mi jeziki blizu in ker odlično poznam področje poučevanja jezikov, sem se v razpisani službi zares takoj prepoznala in še danes lahko rečem, da se nisem zmotila.

Kako pa izgleda tvoj delovni dan? Katere so tvoje glavne naloge?

V začetku je bila moja glavna naloga skorajda izključno prodaja, saj je bilo potrebno v takrat na novo nastajajočem podjetju to področje vzpostaviti popolnoma na novo. Po pol leta, ko smo uspešno začeli izvajati poslovne tečaje za različna podjetja, pa sem morala vedno več časa posvečati tudi drugim obveznostim, predvsem skrbi za obstoječe stranke in vzpostavljanju stikov z bodočimi naročniki. Danes je moj delovnik resnično razgiban in v službi mi nikoli ni dolgčas.

S katerimi izzivi se pri tem srečuješ?

Naš glavni izziv tudi in predvsem pri tečajih za podjetja je iskanje primernega kadra. Ves čas se srečujemo s pomanjkanjem učiteljev, ki imajo ustrezna znanja in izkušnje, kar je pri prilagojenih poslovnih tečajih izrednega pomena. Na splošno se mi zdi, da je težava predvsem v tem, da mlajši generaciji manjka pravega zagona za delo. Zadnje čase se veliko govori o tako imenovani milenijski generaciji, ki pogosto nima pravih delovnih navad, motivacije za delo in samoiniciativnosti. Na enako težavo smo naleteli ne le pri zaposlovanju učiteljev, ampak tudi, ko smo pred časom iskali osebo za pomoč v prodaji. Na srečo se tu in tam najdejo svetle izjeme in res sem bila vesela, ko se je ekipi pridružila Špela Koželj, ki ima vse lastnosti, ki jih od nje lahko pričakujem – kljub temu, da je mlada in je k nam prišla brez resnih izkušenj, je v razvoj svojih znanj vložila ogromno truda in samoiniciativnosti.

Veronika Zajc

Misliš, da je razlog za to v pomanjkanju perspektive za mlade?

Ne bi rekla. Opažam, da se konec krize zelo pozna tudi v povečanju števila podjetij, ki iščejo različne kadre – tako na področju prodaje, ki je gotovo zelo perspektivno, pa tudi na področju izobraževanja, s katerim se ukvarjamo pri Jezikovni Akademiji. Uspešna slovenska podjetja, ki so usmerjena v tujino, ogromno vlagajo v jezikovno izobraževanje zaposlenih. Izmed mnogih lahko na primer omenim podjetje GoOpti, s katerim uspešno sodelujemo že dalj časa. Na prvem mestu pri tujih jezikih sta seveda angleščina in nemščina, vedno več pa je tudi povpraševanja po balkanskih jezikih, po italijanščini in španščini. Dela je torej dovolj, je pa res, da nobeno delo ni lahko, še posebej pa ne delo z ljudmi.

Se strinjam. Je pa res, da je delo z ljudmi lahko tudi zelo nagrajujoče.

Seveda. Menim, da je vzpostavljanje in vzdrževanje pristnega osebnega stika z vsemi poslovnimi partnerji izrednega pomena in je gotovo ključ do uspeha. Zato mi zelo veliko pomeni, kadar nas pokliče katera od naših strank, pohvali naše delo in pove, da bomo dolgoročno sodelovali. Na tem mestu lahko omenim na primer gospo Romano Martinjak s podjetja Iskra. V času, odkar sodelujemo, sva resnično vzpostavili že prav prijateljski odnos. Z veseljem grem k njej na sestanek in kavo, kjer pogosto rečeva kaj tudi o stvareh zasebne narave in ne zgolj o poslu. :)

Veronika Zajc

Kaj pa je tisto, kar te pri delu žene naprej, tudi kadar ti nekoliko primanjkuje motivacije?

V povezavi s tem gotovo lahko omenim tečaj madžarščine, ki smo ga izvajali za Luko Koper. S podjetjem smo že prej dobro sodelovali, kar naenkrat pa so nas poklicali, da želi njihova ekipa v Kopru izpiliti znanje madžarščine. Takrat me je res stisnilo in nisem si predstavljala, kako bomo našli ustreznega učitelja. A nam je uspelo – v relativno kratkem času smo našli odlično, izkušeno učiteljico, ki je tečaj izvrstno izpeljala. In takrat sem si rekla: “Če smo lahko izpeljali to, bomo pa tudi vse ostalo!”

Kdo pa je Veronika, ko zapusti pisarno? Kaj te osrečuje v zasebnem življenju?

Najbolj se veselim vikendov, ki jih preživim s svojo družino. Prihajam namreč iz zelo iz številčne družine, imam pet bratov in sester in najbolj me veseli, ko lahko prosti čas preživim v njihovi družbi. Sploh, kadar s seboj na izlet vzamemo tudi našega štirinožnega družinskega člana Surija. :)

Zala Maček
Prispevek je pripravil:

Zala je po izobrazbi profesorica nemščine in umetnostne zgodovine. Ker tudi v prostem času rada posluša, kako zvenijo tuji jeziki, jo pot večkrat zanese v oddaljene kraje, kjer je odkrila tudi ljubezen do potapljanja. Preberi več o Zali | Preberi ostale Zaline prispevke