Kitajščina? Mačji kašelj. Začnite s temi enostavnimi frazami, ki jih mora obvladati vsak popotnik, ki se odpravlja v Osrednje kraljestvo. Brez skrbi, kitajščina ni tako težka, kot se morda zdi na prvi pogled.
Ne bom se pretvarjal, da ni res – slovenski in kitajski jezik sta si izredno različna, vsak na svojem koncu jezikovnega drevesa. A to ne pomeni, da se je kitajsko nemogoče naučiti. Standardna sodobna kitajščina ali mandarinščina, kot jo imenujemo na Zahodu, je uradni jezik v več državah sveta, med njimi seveda tudi v Ljudski republiki Kitajski.
Kitajščina ni pregiben jezik, zato pozabite na sklanjatve, spregatve in ostalo jezikovno navlako, ki vas je strašila pri drugih jezikih. Največji izziv za večino Evropejcev ne predstavlja govorjenje, temveč branje in pisanje kitajskih pismenk. Veliko težav pa vam ne bo predstavljal niti latinični zapis Pin Yin, ki sem ga uporabil spodaj, saj se bere podobno kot beremo slovensko. Tu imamo Slovenci veliko prednost pred angleško govorečimi narodi.
Za pokušino sem za vas pripravil pet najbolj osnovnih fraz in jih razširil še s petimi dodatnimi, ki vam lahko predstavljajo uvod v učenje tega fascinantnega jezika – ali pa vam pomagajo pri potovanju na Daljni Vzhod.
1.你好。 Nǐ hǎo.
Dober dan, pozdravljeni (dobesedno: ti dobro).
To je najbolj uporaben in enostaven pozdrav.
2. 你好吗？ Nǐ hǎo ma?
Kako si? Ali si dobro?
Se sliši podobno kot prvi pozdrav? To je zato, ker smo samo dodali besedica ma na koncu stavka, ki ga spremeni v vprašanje, torej: ti dobro [vprašanje]?
3. 好不好? Hǎobùhǎo?
Ali je dobro?
Se zopet sliši podobno kot prvi dve? Beseda hǎo, ki smo jo že dvakrat srečali zgoraj, pomeni dobro. Beseda bu pa se uporablja za zanikanje.
Bùhǎo torej pomeni slabo, nasprotno od dobrega. Če pa vprašamo hǎobùhǎo pa to pomeni, ali je nekaj dobro ali ne. Odgovorimo lahko tudi s hǎo ali bùhǎo
4. 谢谢。 Xièxiè [šje šje] Čarobna beseda – HVALA; x se izgovarja kot mehak š z izdihom.
5. 这是什么? Zhè shì shénme?
Kaj je to?
– Zhè (izgovorjava đžə, s polglasnikom na koncu) je nekakšen ekvivalent slovenskemu to/tole.
– Shì (izgovorjava šə, enako s polglasnikom) izraža enakost med dvema besedama ali deloma stavka. Uporabite ga lahko tudi za pritrditev, saj kitajski jezik ne pozna besede da. To je verjetno najbolj uporabna in uporabljena beseda in jo lahko skupaj z zgoraj naštetimi hǎo, bù in ma uporabite v nešteto kombinacijah, kot npr:
Bù shì. – ni tako, ni res.
Shì ma? – kaj res?
Zhè shì… – tole je …
In če zadnjemu primero dodamo še besedico ma, smo ga spremenili v vprašalnico. Pa naj še kdo reče, da je to težko.
Tudi kitajski jezik se da naučiti, morda celo lažje, kot marsikaterega drugega, saj je zelo sistematičen in logičen – vsaj večino časa :). Ko se boste opogumili in zagrizli v ta izziv, se ne slepite; potrebnega je veliko truda in vaje, še posebej pri pisavi. A kjer je volja, je tudi pot in spoznavanje ene najstarejših in najbolj bogatih kultur s pomočjo njenega jezika je dobra nagrada.
– Za vas sem se razpisal Matija Kovač, direktor Jezikovne Akademije, diplomirani sinolog in navdušen popotnik po Kitajskem.